Prva stran Preventiva Nasveti in strokovna pomoč Prepoznavanje bolezni Projekti Povezave O nas

Rak pljuč je najpogostejše onkološko obolenje med evropskimi moškimi, hkrati pa je to bolezen, ki je kriva za največ smrti med vsemi onkološkimi bolniki v državah EU.

Pojavnost (incidenca) raka na pljučih pri moških v različnih predelih Evrope

Sicer pa je pojavnost raka na pljučih največja pri moških južne (Italija, Grčija), in centralno-vzhodne Evrope (Madžarska, Češka), kar je posledica kadilskih navad in števila kadilcev pred nekako 20 leti. Epidemija raka na pljučih pri moških je v Sloveniji primerljiva z večino Evropskih držav, stanje pa je najboljše pri moških severne (Švedska, Finska) in zahodne Evrope (Francija, Nizozemska), kjer beležijo upadanje števila moških bolnikov z rakom na pljučih.

Pojavnost (incidenca) raka na pljučih pri evropskih ženskah

V večini držav Evrope incidenca raka na pljučih pri ženskah narašča, stanje pa je najbolj zaskrbljujoče v severni in zahodni Evropi (Danska, Anglija). V nasprotju s pojavnostjo bolezni pri moških, je raka na pljučih precej manj v državah južne Evrope (Malta, Ciper, Portugalska), kjer je delež kadilk najmanjši.

Glede na dejstvo, da je kajenje v porastu predvsem pri mladih ženskah, je pričakovati, da bo incidenca raka na pljučih pri ženskah še naprej naraščala. Podatki v Sloveniji so zaskrbljujoči predvsem pri mladih dekletih, kjer smo po deležu kadilk v samem vrhu Evrope.

Incidenca raka na pljučih narašča, še posebej zaznavno je povečanje bolezni pri ženskah. Podatki, ki jih navaja Register raka (OI Ljubljana) so prikazani v preglednici 1.

 

Incidenčna stopnja na 100.000 prebivalcev

 

1995 - 1999

2000 - 2004

Napoved za 2007

Primarni rak sapnika, sapnic in pljuč

Moški

86,0

86,9

80 - 96

Primarni rak sapnika, sapnic in pljuč

Ženske

19,2

26,3

29 - 38

Preglednica 1: Primerjava incidenčnih stopenj raka na pljučih v Sloveniji v treh različnih časovnih obdobjih

(vir:Register raka)

Za rakom na pljučih umre največ onkoloških bolnikov - podatki za Evropo

Zaradi te bolezni, ki je predvsem zaradi kajenja pridobila v zadnjem desetletju razsežnosti epidemije umre v svetu več ljudi kot zaradi raka dojke, prostate in debelega črevesa skupaj. V Evropi zaradi raka na pljučih umre preko 240.000 prebivalcev, preživetje pa se med posameznimi državami Evrope znatno razlikuje (preglednica 2).

Preživetje najpogosteje opisujejo z deležem bolnikom, ki preživijo 5-letno obdobje po postavljeni diagnozi. Ta čas imenujemo tudi 5-letno preživetje in se precej razlikuje med dvema glavnima histološkima oblikama raka na pljučih. Medtem ko je povprečno 5-letno preživetje pri nedrobno celičnem raku pljuč (NSCLC) okoli 15%, je preživetje pri drobnocelični obliki te bolezni slabše in v povprečju znaša 5%. Kot je razvidno iz preglednice 2 je obravnava te bolezni najučinkovitejša v Avstriji, Franciji in Španiji, najslabše rezultate pa beležijo na Poljskem, Danskem in na Češkem. Slovenija je po rezultatih preživetja pri raku pljuč v drugi polovici držav Evrope z 8,2% bolnikov, ki preživijo prvih 5 let po postavljeni diagnozi bolezni.

DRŽAVA

RELATIVNO5-LETNO PREŽIVETJE (%)

Avstrija

14

Francija

13,4

Španija

12,4

Nizozemska

11,8

Švica

11,5

Nemčija

10,7

Italija

9,9

Švedska

9,5

Islandija

9,2

Norveška

8,7

Finska

8,4

Slovenija

8,2

Estonija

7,6

Anglija

7,5

Slovaška

7,5

Češka

6,6

Poljska

6,3

Danska

6,0

Preglednica 1: Primerjava 5-letnega preživetja bolnikov z rakom pljuč v državah Evrope

(vir: EUROCARE III)

Glavni dejavniki tveganja za razvoj raka na pljučih

Okoli 90% raka na pljučih je pogojena s kajenjem, seveda pa vsi kadilci seveda ne zbolijo za rakom na pljučih.Tveganje je odvisno od števila pokajenih cigaret, načina kajenja in vrste cigaret, kadilec, ki kadi že vse življenje pa ima 20-40 večje tveganje za rak na pljučih. Seveda je pomemben dejavnik tveganja tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu – t.i. pasivno kajenje lahko namreč poveča tveganje za razvoj raka na pljučih za 15-25%. Poleg kajenja je danes znano, da lahko raka na pljučih povzročajo tudi drugi dejavniki okolja (azbest, radon), vendar je njihov prispevek k razvoju epidemije raka na pljučih, v primerjavi s kajenjem, relativno majhen.

Zaradi t.i. nekadilskega raka pljuč zboli med 10 in 15% vseh bolnikov s pljučnim rakom. Epidemiologi ne vedo natančno, ali je bil delež nekadilcev z rakom pljuč takšen tudi v preteklosti, znano pa je, da gre pri nekadilcih skoraj isključno za nedrobnocelični rak, ki je praviloma lokaliziran v manjših bronhih in pljučnih mešičkih. Razlog za takšno lokalizacijo raka pri nekadilcih ni poznan, domnevajo pa, da je v veliki meri kriva izpostavljenost pasivnemu kajenju. V cigaretnem dimu, ki so mu izpostavljeni nekadilci zaradi zadrževanja v prostorih kjer se kadi, so namreč prisotni majhni delci, ki lahko dosežejo fine strukture hihal in povzročajo oblike raka, ki se pogosteje pojavljajo v perifernih predelih pljuč. Zanimivo je dejstvo, da se pojavlja nekadilski rak pljuč pogosteje pri ženskah; v povprečju namreč trenutno zboli na 100.000 prebivalcev v starostem razredu med 40 in 79 let, od 14-20 žensk in 5-14 moških. Med bolniki z rakom pljuč je med moškimi le okoli 7% nekadilcev, pri ženskah pa je delež občutno višji – nekadilk je okoli 20%.

V Sloveniji letno zboli za rakom pljuč okoli 200 nekadilcev, pri čemer je okoli 150 bolnic ženskega spola. Sicer pa predstavlja delež nekadilev z rakom pljuč v Sloveniji dobrih 16% vseh na novo obolelih.    

Epidemija raka na pljučih predstavlja izjemno velik strošek za družbo

Obravnava raka na pljučih je draga, celotne stroške pa bi lahko razdelili na stroške hospitalizacije in zdravljenja ter na stroške, ki nastajajo zaradi izpada dela. Podatek, da zaradi posledic uživanja tobačnih izdelkov umre četrtina kadilcev na višku najbolj ustvarjalnih let življenja, je poznan. Manj smo pripravljeni razmisliti o dejstvu, da je zadnje obdobje življenja povezano s trpljenjem bolnika in njegovih bližnjih, obravnava prizadetih pa predstavlja hkrati izjemno veliko obremenitev zdravstvenega sistema. Novejših podatkov o stroških zdravljenja bolnika z rakom pljuč ni, prispevek iz leta 2001 pa ocenjuje, da stane zdravljenje bolnika z drobnoceličnim rakom pljuč v povprečju 17.000 evrov (vir: European Lung White Book, 2003). Podatek bi bil seveda bistveno drugačen, če bi upoštevali obravnavo bolnika z nedrobnoceličnim rakom, ki traja precej dlje in nove možnosti zdravljenja.

Obravnava pljučnega raka predstavlja izjemno velik strošek tudi za Slovenijo. Žal ga še nismo uspeli natančno ovrednotiti, vendar pa lahko ocenimo, da krepko presega 20 milijonov Evrov na leto. Ker je rak pljuč bolezen, ki bi jo lahko v večji meri izkoreninili, je pravzaprav svojevrsten absurd, da tega ne storimo. Če bi namreč v Sloveniji pred 20 leti prenehali s kajenjem, bi letno danes za pljučnim rakom pri nas zbolelo okoli 200 ljudi – ker je kajenje še vedno del naše družbe, je ta številka bistveno večja; v letu 2004 je namreč zbolelo za rakom pljuč preko 1100 ljudi. Žal številka pri nas ne upada (kot je primer v ZDA), temveč narašča! Posebej pri ženskah, kjer je se delež kadilk povečuje. Seveda je rak pljuč le ena izmed posledic kajenja.

Tobačni Euro

Glede na dejstvo, da je rak pljuč v okoli 90% povzročen s kajenjem, bi bilo racionalno sredstva za plačevanje posledic pridobiti od tobačne industrije. Natančnega izračuna stroškov, ki nastanejo zaradi kajenja, naša država nima, če je sklepati po podatkih nekaterih sosednjih držav, pa denar, ki ga država pridobi s taksami na tobačne izdelke, še zdaleč ne zadošča. Težko bi si namreč predstavljali, da je tobačna industrija sposobna finančno nadomestiti 7,27 milijard Eur oziroma 18,5 milijard Eur, kot jih zahtevajo posledice kajenja v Švici in Nemčiji.