Prva stran Preventiva Nasveti in strokovna pomoč Prepoznavanje bolezni Projekti Povezave O nas

Zaščitno delovanje sadja in zelenjave na razvoj številnih vrst raka je znano že dlje časa, največ epidemioloških podatkov pa izhaja iz raziskav novotvorb prebavnega trakta, posebej debelega črevesa in danke. Nasprotno, torej pro-karcinogeno delovanje rdečega mesa je dokumentirano v nekaterih epidemioloških raziskavah. Zanimivo je, da je lahko prepogosto uživanje rdečega mesa krivo tudi za vrste raka, ki niso locirane v črevesju. Nedavno objavljena raziskava je potrdila, da rdeče meso občutno poveča tveganje za razvoj raka na dojki.
Prav tako bi bilo prav omejiti vsa tehnološko predelana živila. Vse več raziskav namreč navaja, da različni tehnološki dodatki lahko delujejo karcinogeno. Prehranske dodatke, s tujko jih imenujemo aditivi, živilski tehnologi dodajajo v najrazličnejša živila zato, da povečajo obstojnost (konzervansi), da omogočijo zamišljene organoleptične lastnosti izdelka (emulgatorji, barvila, umetne arome), pa tudi zaradi večjega izplena. Tako delujejo npr. polifosfati, ki jih v mesni industriji dodajajo v različne proizvode z namenom, da bi meso zadržalo več vode, ki jo v proizvode s posebnimi tehnološkimi postopki vbrizgajo. Sicer pa fosfate uporabljajo tudi pri proizvodnji drugih živil. S stališča preventive pred rakom je potrebno opozoriti, da pogosto uživanje izdelkov z dodanimi fosfati poveča tveganje za razvoj raka.

Kaj so fosfatni dodatki v prehrani?
Različne kemijske oblike fosfatov uporabljajo v živilski industriji že nekaj desetletij. V zadnjih desetih letih se je njihova uporaba v svetu povečala za preko 17%, kot kaže pa bo dodajanje fosfatov naraščala tudi v prihodnje. Poleg mesne industrije, kjer predstavljajo t.i. polifosfati enega izmed ključnih tehnoloških elementov, uporabljajo te prehranske aditive tudi pri prozvodnji sirov, pekovskih prozvodov in različnih pijač. V prozvodnji mesnih izdelkov fosfatni dodatki predvsem povečajo možnost vezave vode, kar seveda poveča ekonomičnost. Pri kuhanih in barjenih mesnih izdelkih na primer dodajo od 0,1% do 0,5% polifosfatov, s čimer zvečajo težo izdelka tudi preko 15%. Seveda kupci dodano vodo drago plačamo, poleg tega pa s takšnim nakupom naredimo tudi medvedjo uslugo lastnemu zdravju.

Pri raku pljuč so raziskave iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljale, da imajo sadje in zelenjava določen varovalni učinek pri tveganju za razvoj raka. Skandinavski avtorji (Bjelke, 1975) so takrat postavili domnevo, da igra ključno zaščitno vlogo vitamin A oziroma njegovi provitamini, beta karotini. Raziskovalci so kasneje izpeljali nekaj velikih kliničnih raziskav, kjer so poskušali ugotoviti če prehranski dodatki z beta katotini in vitaminom E ščitijo pred razvojem raka na pljučih. Žal so vse raziskave pokazale, da prehranski dodatki z relativno visoko vsebnostjo beta karotinov in vitamina E ne ščitijo pred razvojem raka na pljučih.