Prva stran Preventiva Nasveti in strokovna pomoč Prepoznavanje bolezni Projekti Povezave O nas

Pričakovati je, da bo ukrep prepovedi kajenja v javnih prostorih nekoliko zmanjšal posledice cigaretnega dima na pljučih nekadilcev - če drugega ne, bodo v službenem času manj obremenjeni gostinski delavci, pomembnejšega zmanjšanja števila kadilcev pa zaradi zakona ni pričakovati.

Pa vendar je cigaretni dim najbolj prepoznani dejavnik tveganja za različne kronične bolezni, predvsem srčno-žilne in pljučne. Podatek, da zaradi posledic uživanja tobačnih izdelkov umre četrtina kadilcev na višku najbolj ustvarjalnih let življenja, je poznan. Manj smo pripravljeni razmisliti o dejstvu, da je zadnje obdobje življenja povezano s trpljenjem bolnika in njegovih bližnjih, obravnava prizadetih pa predstavlja hkrati izjemno veliko obremenitev zdravstvenega sistema. Natančnega izračuna stroškov, ki nastanejo zaradi kajenja, naša država nima, če je sklepati po podatkih nekaterih sosednjih držav, pa denar, ki ga država »pokasira« s taksami, še zdaleč ne zadošča. Težko bi si namreč predstavljali, da je tobačna industrija sposobna finančno nadomestiti 7,27 milijard Eur oziroma 18,5 milijard Eur, kot jih zahtevajo posledice kajenja v Švici in Nemčiji.

Seveda tudi projekt namenskega zbiranja sredstev, ki so ga predlagatelji poimenovali Tobačni Euro, ni najbolj ustrezna rešitev, vendar bi ukrep lahko prinesel večje učinke kot so jih uspeli doseči z vsemi dosedanjimi ukrepi skupaj. Že s podražitvijo samo bi se, kot kažejo izkušnje drugih držav, število kadilcev zmanjšalo, učinek pa bi bil najbolj izrazit pri mladih. Druga posledica ukrepa bi seveda bil poseben fond sredstev, ki bi po grobi oceni znašal kar okoli 350.000 Eur na dan (127,7 mio EUR/leto). Gre za vsoto, s katero bi lahko že veliko naredili - pod pogojem seveda, da bi z zbranimi sredstvi racionalno gospodarili. Pa poglejmo, kaj bi si z omenjenimi sredstvi lahko privoščili recimo pri obravnavi bolezni, za katero je kar pri devetih od desetih bolnikih krivo kajenje – namreč pri raku pljuč. Največ bi brez dvoma lahko prispevali z omejevanjem kajenja, zato bi bilo smiselno del fonda nameniti za učinkovit in celovit sistem, ki bi zmanjšal delež kadilcev, predvsem med mladimi. Ker žal ni pričakovati, da se bo v kratkem obdobju število kadilcev pri nas bistveno zmanjšalo (še posebej, če pomislimo na zaskrbljujoče podatke o naraščajoči kadilski odvisnosti med mladimi, posebej dekleti!), bi morali, kolikor je mogoče, zmanjšati posledice pljučnega raka. Trenutno pri nas, pa tudi drugod po svetu, kar okoli 75% vseh bolnikov odkrijejo prepozno, ko je tumor že razsejan izven pljuč in ga ni več mogoče kirurško odstraniti. Omejene možnosti zdravljenja v takšnem stadiju bolniku žal ne dajejo velikega upanja. Vse sile bi torej morali usmeriti v zgodnje odkrivanje bolezni, s tobačnim fondom pa bi lahko bili ena redkih držav, ki bi si privoščila presejalne preiskave v najbolj ogroženi populaciji Slovencev. Smiselnost takšnega »screening-a« je zaenkrat še predmet strokovnih debat, pa tudi stroški izvajanja presegajo zdravstveni budget držav, bogatejših od naše. Pa vendar - če pomislimo na rezultate raziskave, objavljene v oktobrski številki ugledne medicinske publikacije New England Journal of Medicine, v kateri so avtorji s pomočjo spiralne CT metode (posebna metoda računalniške tomografije) uspeli preprečiti oziroma bistveno izboljšati potek bolezni pri okoli 80% od skupaj 31.000 bolnikov, bi veljalo razmisliti o ustreznem modelu zgodnjega odkrivanja tudi pri nas. Seveda, če bi imeli voljo in sredstva.

Podatki kažejo da je kroničnih bolezni, kljub razvoju medicinske znanosti, vedno več. Podobno dejstvo velja tudi za maligna obolenja, ki bi jih medicina prav tako želela nadzorovati in preseči stigmo nemoči, s katero se ob diagnozi še vedno pogosto soočita bolnik in terapevt – posebej, kadar je bolezen ugotovljena prepozno. Pri raku pljuč imamo kar nekaj vzvodov, s katerim bi to hudo bolezen lahko omejili – prenehajmo kaditi (še bolje – sploh ne začnimo!), ob najmanjših znakih obiščimo zdravnika in zahtevajmo preiskavo in razmislimo o tem, da si bomo morali v prihodnje vse bolj pomagati sami. Z višjimi zavarovalnimi premijami ali s projekti dodatnih finančnih skladov, ki bi se lahko stekali z obdavčitvijo izdelkov, ki dokazano škodujejo zdravju. Tobačni izdelki so verjetno prvi na tej listi.