Prva stran Preventiva Nasveti in strokovna pomoč Prepoznavanje bolezni Projekti Povezave O nas

Bolezensko znamenje, ki spremlja različna obolenja pljuč strokovno imenujejo tudi dispnea. Gre za oteženo dihanje, pri katerem imamo občutek, da ob dihanju ne uspemo pljuč napolniti s količino zraka, ki jo potrebujemo.
Oteženo dihanje se lahko pojavlja v različnih stopnjah, od težav, ki se pojavljajo samo pri močnejši telesni aktivnosti, do stopnje, ko nam manjka zraka že v mirovanju. Ker je občutek pomanjkanja zraka lahko zelo neprijeten (kot bi se dušili) in ker si pri obvladovanju te težave lahko v določeni meri sami pomagate, v nadaljevanju navajamo kako si lahko pomagate.

Predvsem je zelo pomembno, da se zavedamo, da lahko z neustreznih (paničnim) odzivom na pojav oteženega dihanja, stanje sami bistveno poslabšamo. Če se namreč, zaradi strahu, ki se pojavi ob občutkih pomanjkanja zraka, pretirano ustrašimo in postanemo panični, pride do začaranega kroga, ki stanje še poslabša - če reagiramo panično, telo porabi še več kisika, občutek dušenja pa se seveda poglobi!

Kaj lahko torej storimo sami? Zaradi že omenjene reakcije, ki je posledica panike, je najpomebneje, da se naučimo ustrezno reagirati - naučimo se sprostiti (glej tudi samopomoč pri bolečini)!

Zavzamimo ustrezen položaj telesa

1. Vsedemo se na stol in razširimo stopala v širini ramen,
2. nagnimo se naprej, tako, da se s komolci naslonimo na kolena (v tem položaju se trebušne mišice sprostijo, kar olajša dihanje!),
3. zavestno sprostimo ramena in roke,
4. ostanimo v tem položajo, dokler se občutek motenega dihanja ne izboljša.

Sprostimo se - sproščene mišice porabijo manj kisika!

1. Poiščimo prostor, kjer nas ne bo nihče motil in se vsedimo,
2. nekajkrat zaokrožimo z rameni in preverimo, če smo v področju ramen in vrati sproščeni,
3. nekajkrat vdihnimimo umirjeno in kolikor je mogoče globoko,
4. zaprimo oči in s kolikor je mogoče plastično (živo) predstavljajmo situacijo, v kateri smo se počutili dobro - največkrat je to opazovanje in poslušanje morskih valov, ki se zlivajo na obalo,
5. ostanimo v svojem sanjarjenju dokler lahko in dokler se počutimo dobro.

Trebušno dihanje v ležečem položaju - izkoristimo za dihanje tudi spodnji del pljuč!

1. Lezimo na hrbet s skrčenimi koleni - pod kolena podstavimo ustrezno velik vzglavnik,
2. dlan ene roke poločimo na prsi, drugo dlan pa na trebuh,
3. dihanje je sledeče:
izdih naj bo počasen, skozi usta, pri čemer ustnice rahlo našobimo (kot, če bi želeli nekoga poljubiti); med izdihom stisnemo (skrčimo) trebušne mišice
vdih naj bo pošasen in skozi nos - začutili boste, da se trebušne mišice sprostijo, pljuča pa napolnijo z zrakom.